SPEAKER1: 0:17

Hej, poslušaš stoto epizoda podkasta Teorija Ne glede na to, ali je tole tvoja prva epizoda ali pa stota epizoda, sem ti izjemno hvaležen, da si na tej poti z mano. Vsaka pozornost, ki jo nameniš tem podkastu, se mi zdi, da je neke vrste zelo lepa podpora, ki jo dobim. Tako da še enkrat hvala. Današnja epizoda, ker je stota, je pa vseeno malo drugačna. Tako da, danes sem povabil v goste enega prav posebnega gosta. Povabil sem sebe. In z mano se bo pogovarjala Jasna Knez. Jasno ste lahko spoznali. Mislim, da je bila epizoda 27. Epizoda 58, tako da je bila že dvakrat tukaj, tako da sem danes obračal vlogi. Tako da. Jasna Živjo!

SPEAKER2: 1:08

Živjo, živjo.

SPEAKER1: 1:09

Kako si Pa kako se počutiš zdaj,

SPEAKER2: 1:14

V bistvu je prav tak en tak razburljiv Fajn! Vesela sem zate, da je stota epizoda. In seveda počaščena, da sem v tej vlogi.

SPEAKER1: 1:27

Hvala lepa, saj zgleda veliko. Stota epizoda, ampak štiri leta pa 100 epizod je bilo tako v bistvu zelo zelo hitro, tako da se mi zdi, da sem ravnokar začel. Da se je začelo tako malo, tako vse skupaj sproščeno, nekako tako lepo teče, ampak na koncu. Študiram, da bo zdaj štiri leta in da je to le stota epizoda. Tako da ja, superca.

SPEAKER2: 1:52

Ja, Matej, kaj naj rečem. Veš, to je en tak lep, lep. Bi rekla krog, ki se naredi, ko človek stopi na eno tako pot in potem lahko nazaj pogleda na vse uspehe, na vse. Verjetno ni bilo vse samo enostavno in lepo tisto, kar mi poslušalci uspemo slišati in videti. Ampak koliko je enega truda v ozadju? Tako da ne vem, če dovoliš, da te smem že kar kaj vprašati.

SPEAKER1: 2:19

Kar dajva takega.

SPEAKER2: 2:22

A veš, kaj me zanima? To me je vedno Nikoli te nisem vprašala, kaj je sploh bil razlog, da si začel s tem procesom teorije uspeha?

SPEAKER1: 2:31

V bistvu je bilo več razlogov, mojem, ker je bil takrat lih ta covid obdobje, preden se je to začelo. In jaz sem po naravi precej kreativen človek. In prej sem se ukvarjal precej z glasbo, pa malo s fotografijo pa vse živo. Ob službi seveda. Potem pa kar naenkrat prišel v obdobje, ko kar ni bilo tako nič. 0. Super je bilo. Bili smo več doma, bili smo skupaj. To je bil en tak po svoje zelo lep čas, kolikor je bil tak mogoče. Drugačen je bil tudi lep čas. Ampak mi je pa manjkalo nekaj, da nekaj ustvarim in pač že. Vedno sem rad poslušal podkaste in iz tega ven iz te ideje nekako raste ta podkast. Druga stvar je bila pa to, da sem probal narediti nek projekt, ki bi bil drugačen kot vsi prejšnji projekti, ker sem se zmeraj izgubljal v tem, da sem preveč časa namenil razmišljanju, pa nekem analiziranju in načrtovanju. Zmeraj bil nek tisti perfekcionist v meni, ki je hotel furat stvari. Tukaj sem mu rekel Vse bo zelo pragmatično. Do jutri moram zbrati me. Čez dva dni mora biti house zbran, pol mora biti neka testna epizoda posneta tako, da bo šlo recimo zelo. V kratkem času je bil štart narejen in se mi je fajn zdelo. Najprej sem mislil okej, saj se ne bo noben odzval. Povabilu pa sem videl, da se ljudje odzovejo povabilu. In potem se je začelo odvijati vse skupaj. Zdaj smo tu, kjer smo prisotni epizodi.

SPEAKER2: 4:03

Vau! Sliši se, kot da si sledil svoji v katero si si dovolil dati več sebe, več sebe v smislu malo sprostiti to razmišljanje, perfekcionizem pa biti živeti to svojo kreativnost na drugačen način. Tako da lepa zgodba, lepa zgodba. Vau, nisem vedela, da si bil prej tako v glasbi in v tem. Tudi to je ena taka zanimiva informacija. Nam še kaj o tem poveš oziroma te smem drugače vprašati? Matej Ker si vedno na drugi strani, a ne? Ampak kdo je Matej? Kdo je Matej Vozelj?

SPEAKER1: 4:44

Ja, v bistvu mi je zmeraj zoprno se ker se zmeraj vsi najprej predstavijo s tem, kaj delajo. In potem imam občutek, da zgledam kot en vesoljske, se nočem tako predstavljati. Ampak jaz mu rečem zase, da je v prvi vrsti sem nek družinski človek, sem oče, sem mož. Tako da tukaj mi je nekako tukaj ven tista moja glavna vrednota, ki vedno izstopa. Se pravi biti tak familija, mirni človek. Drugače sem pa tako kot sem prej omenil, kreativec pa tak večni učenec. Skoz se neki učim, pa skoz probam neki novga, pa skoz neki berem pa neke dokumentarce gledam pa podkaste poslušam, pa zmeraj probam nekaj nekaj novega študirat. Tako da ja, to recimo na kratko, da sem jaz drugačen, pa če grem pa zdaj na tisto, kaj pa počnem sem pa sem pa tako. Poleg tega, da bi se kreativcem lahko identificiral v različnih branžah, tako kot sem prej omenil. Nekaj časa sem se malo s fotografijo ukvarjal sam. Zase rečem, da sem hobi glasbenik, ki se z glasbo ukvarjam že več kot dvajset let, tako da tisti, ki še niste nikoli videli skupine PR kakšni so v živo? Igramo zahodno afriško glasbo, tako da nas tudi lahko pridete po čekirat te pa kje bomo pa nas? Pridite pogledat kdaj. Drugače pa zadnje čase, poleg tega, da sem fotke star, se končno lahko nekako tako suvereno že bolj kličem, da sem couch. Ker si me tudi ti nekako pospremila na to pot in sem ti za to hvaležen. Sicer mi še kakšna stopnička vmes kje manjka, ampak mi je všeč, da nekako dobivam to identiteto in se dobro počutim s tem. Poleg tega sem pa še vodja oddelka v finančnem podjetju, tako da imam malo več plastno dogajanje. Ampak recimo, da sem sestavil nekak tako. Kdo sem jaz?

SPEAKER2: 6:46

Uau, to se sliši tko en zlo, tega, kaj delaš. Kdo si? Kaj te zanima, kaj te oblikuje?

SPEAKER1: 7:03

Ja, saj to je, kot če bi meni en rekel, pa to ne bi bilo dobro. Ne bi bilo.

SPEAKER2: 7:10

Dobro. Torej vsestranski Matej,

SPEAKER1: 7:17

Ma ja. Jaz mislim tako. Če me nekaj kliče, potem bom tisti stvari priložnosti. In če se v tistem najdem, potem mogoče včasih malo težko spustim tisto stvar iz rok pa se mi včasih malo nabere. Ampak kot sem že v eni izmed prejšnjih epizod rekel, da pač vse skupaj gledam kot eno žongliranje. Sam dobro je potem nekako pretehtati, ko žonglira z vsem tem. Katera žogica od teh je steklena? Katera je pa taka gumijasta, da se odbije? Tako da včasih včasih mora kakšna dol padat, ampak je treba pa res pazit, da ne padejo dol.

SPEAKER2: 7:48

Kako lepo si uporabila to metaforo za to, da znamo slediti svoji strasti na eni strani, po drugi strani pa tudi, da znamo zrelo pogledati na situacije zrelo ali pa modro. Kakorkoli, v prispodobi te steklene kroglice. Ker na koncu koncev moramo znati zaščititi samega sebe, da lahko potem živimo svoje strasti, svoje interese in nekako živimo kreativnost v svojem primeru. Matej, kje si pa začenjal ta podcast? Ali so te pospremili kakšni dvomi in strahovi? S čim si se takrat soočal? Poleg tega, da si sledil neki svoji ideji?

SPEAKER1: 8:33

No, jaz sem bil edini, dvoma. Ne, v bistvu ja. Ogromno je bilo tega. To je tisto, ko si sam sebi rečem Uf, to bi pa počel. In potem pridem do tistega koraka, ko moram objaviti prvo epizodo in začnem. Uf, Ampak a jaz sploh znam delati? Ali imam jaz kaj pametnega za povedat? Kaj pa zdaj, ko bom enega povabil tako, da bo gost? Ali se bo kdo odzval temu? Tako da en kup je enih takih dvomov, ki so na začetku zelo prisotne, ampak se mi zdi, da potem samo moraš začeti, potem pa se kar nekako odvije. Vse se pojavijo novi dvomi in novi strahovi kdaj vmes. Ampak saj se mi zdi, da tudi to je nekaj, kar, kar je pač v redu. Ker če naletiš na nekaj neznanega, ki predstavlja en mogoče en strah, je fino, ko je spet en tak izziv, ko se je treba znebiti, pa ne z njemu s sabo soočiti, pa pač iti čez to pa naprej. Tako da je bilo tega dosti, ampak toliko sem rekel v bistvu, ko sem enkrat začel s prvo epizodo, pa prvo intervjuji, epizodo, se mi zdi se potem kar tako vse začelo počasi odvijati, tisti prvi koraki pa najtežji, ker je tako malo. Kako naj rečem odgovornost za vsebino, ki jo daš v svet? Ali sem povedal nekaj takega, ker bo imel nekdo neko korist od tega? Ali je bila debata takšna, da bo nekdo nekaj imel od tega, ali bom samo odprl en kup kritik, pa bodo ljudje ob vsakem srečanju skritizirali. Vse, kar delam, pa je rekel Pa kaj ti zabiješ čas za nekaj pa takih dilem je takrat prihajalo na plano. Ampak se mi zdi, da potem zadeva, ko enkrat začneš, pa pač gre. Moraš vedet, da vsem ne moreš biti všeč, pa pa gre stvar naprej.

SPEAKER2: 10:27

Hvala, ker si to podelil z nami. Se mi zdi, da se v naši družbi zelo bojimo tega pokazat. Ranljivost pokazat to, da nas je strah, da dvomimo. V bistvu je pa tako, kot sem to slišala iz tvoje strani. To na nek način lahko tudi en tak poganjalec, da greš naprej, pač pa vidiš, pa probaš. Si zaupaš samemu sebi? Nenazadnje. Tako da strahovi in dvomi so del tega uspeha, da si danes na stoti epizodi. A je tako?

SPEAKER1: 10:58

Točno tako. Mislim, da je Rain Holiday Da, ja. Ovira je v bistvu pot, tako da pač.

SPEAKER2: 11:07

Vera je pot. Točno tako. Ok, verjetno zdaj tako razmišljam. Verjetno si rabil biti tudi zelo vztrajen, da si prišel do stote epizode.

SPEAKER1: 11:23

Ja, v bistvu se tukaj tukaj, vzporednice. Zdaj je to bi potegnil vzporednice s podjetništvom ali bi potegnil vzporednico s tem? Lahko z glasbo ali s čemerkoli v življenju, kar človek počne? Če te ena stvar ali pa jaz, če zase gledam, če me ena stvar. Kliče, da sprobam nekaj, da si dlje časa ne morem izbiti iz glave, da bi eno stvar probal, da jo sprobam. Očitno je že nekaj v tem, da se dobro počutim, da me nekaj vleče v to. In zdaj, če bom zadevo sprobal, pa bom rekel čez en mesec ne gre. Pa pač nisem nič naredil, ker v enem mesecu niti niti ne moreš prit v katero koli stvar tako dobro, da jo sprobaš, niti ne moreš dobiti. Enega feedbacka niti ne moreš računati. Ne rečem suvereno, eni stvari pa da ti je tako ne komot, ampak da se dobro počutiš v tisti vlogi. Tako, da vsaka stvar terja, terja nek čas in trud. Se mi zdi ta vztrajnost. Karkoli se lotimo, mora biti prisotna. Saj tukaj lahko nate prevali malo žogico. Nazaj ne morem. Je prav, da rečem tako ali ne, ampak v bistvu si nekak orala ledino coachinga, sploh kar se tiče šole za kulturo v Sloveniji pa verjetno ni bilo lahko, pa še vedno verjetno ni vedno lahko. Pa si vztrajen. Kako pa ti gledaš na to?

SPEAKER2: 12:53

Ja, veš no, hvala za žogico. V resnici je tako, kot si rekel. Ko ko nekaj ful verjameš, pa si strasten do tega, potem na tej poti ogromno strahov, ogromno dvomov. A mi bo, ali bo ratalo, ali bodo verjeli, ali bodo sledili. Ampak dejansko tako se lahko najdem v tvojih besedah slediti srcu in verjeti. Jaz res imam neverjetno vero v to, da je nekaj možno. In potem ja. Mic po mic premikaš, počasi delaš korake, pa so ti koraki malo večji al pa še večji. Tako da ja, vztrajnost je zagotovo zelo pomembna kvaliteta, vsaj se mi zdi v današnjem svetu, da lahko neke stvari pripeljemo do neke ali do konca. Mogoče niti ne do konca, ampak tja nekam, kjer smo si zamislili in imeli vizijo.

SPEAKER1: 13:51

O pa ja, saj drugače se mi zdi, Ali pa ena taka zelo lepa vrlina. Ali kako naj rečem v tem svetu instant vsega, ker vsaka stvar, vsaka stvar mora bit. Tako se mi zdi, da.

SPEAKER2: 14:12

Skoraj.

SPEAKER1: 14:13

Ja. Že zdaj, odkar je chatbot je že Google ker tam moraš že iskat. Jaz vprašam in moram dobiti takoj odgovor. Se pravi, vse mora biti. Takoj ko vzamem tablet, mora biti takoj dobro, ne čez eno uro ali pa čez dve in se mi zdi, da je to že kar malo redkost. In pol je dostikrat tako, da se ljudje lotevamo stvari pa kar mislimo, da ker ni rezultata. Čez en dan bomo pa kar neki druzga se zdej lotili. Se mi zdi, da ta vztrajnost tudi za vse tiste, ki zdaj to najbolj poslušajo, pa razmišljajo o tem, ali so začeli eno stvar ne neha. Čez en teden pojdite naprej. Dajte vztrajat, nehajte folk. Ko boste videli, da res ne gre.

SPEAKER2: 14:56

Vsaj štiri leta ne. Ja, stvar. Življenje se vrti s svetlobno hitrostjo. In dejansko vztrajnost lahko enačimo tudi s potrpežljivostjo, s prisotnostjo biti s tem, kar je, in pa vztrajati pri temu, saj stvari se ne morejo spremeniti čez noč. Na žalost mi nekako včasih pričakujemo, da bo vse, jutri pa drugače. Ampak ni tako. In kvaliteta je ravno v tem, da vztrajamo. In super je tudi, da ti vztrajaš in da nadaljuješ. In kolikor sem rahlo informirana. Ne samo, da si vztrajal pri svojem podcastu, ampak v enem obdobju pred parimi leti si ga mičken še razširil, kjer si dodal še ta kavč corner potem. Zdej zadnji vidik je pa da dodajaš svoje osebne vsebine. Si pripravljen kaj o tem podeliti? Kako se je? Kako izšla pa ta razvojna pot?

SPEAKER1: 15:59

Veš, kaj je najbolj hecna stvar pri vsem tem Ko sem začel, razmišlja, da bi imel podcast, ki je bil res en podkast, kjer bi se pogovarjal s kavči. Ampak to je po mojem, ker sem bil malo. Pod vtisom kakšnih tujih podkastov, ki sem jih poslušal, pa se mi je zdel fajn in se mi zdelo, da v Sloveniji tega manjka. Ampak potem sem vzel nek tak splošen vzorec, pa sem rekel, bom pa raje namesto to. To je preveč. Tako nišno bom mogoče povabil osebe, ki so mi zanimive, pa se bom z njimi pogovarjal o uspehu pa imel tak set istih vprašanj za vse. Tak plan sem imel pa mogoče na koncu, ko bo isto vprašanje lahko zapakiram v eno knjigo. Ampak zdaj, če pogledam, je to nekje vmes, se mi zdi. Na polovici je začelo tako. Čedalje bolj se premikati nazaj v te pogovore s kovčki. Pa čedalje več je bilo solo epizod, ker so bili tako vsi vse vezane več ali manj na osebno rast in v bistvu tisto, kar sem v štartu imel. V mislih je potem prišlo nazaj do tistega, ko sem štartal z nečem drugim. V bistvu me je potem, ko te sistem pripelje nazaj tja, kamor bi moral biti. Čeprav sem malo skrenil, sem mislil iti malo po svoje, pa me je tako postavilo nazaj na ono mesto. Tako da očitno. Očitno bi moral že v štartu poslušati intuicijo, ampak tudi čisto super 10ko izpeljano.

SPEAKER2: 17:17

Ali pa mogoče je ravno ta pot bila potrebna, kjer si in da si dovolil, da se naravno stvari odvijajo na tak način, ki ti je dal tudi možnost tvojega razvoja. Ker prej si že omenil, da te je pot peljala, potem ne samo, da si se želel pogovarjat s kolki, ampak to je veljala tudi v razvoj zase. Kovček veščin. Vem, da si bil udeležen kavč in vem, da si šel na izobraževanje certificiranega kovčka, ki je bilo obsežnejše. Vem, da si potem nadaljeval to izobraževanje tako da si pripravljen malo razkriti. Prej si tako lepo rekel. Sem rahlo v temo, nisem še čist. Potem sem pomislila Aha, to je verjetno malo s tisto besedo perfekcionizem, ki si jo na začetku izjavil. Ampak če pozabiva zdaj to na perfekcionizem, ampak kako pa je zdaj ta tvoja kovček? Pot se je odvila razvila.

SPEAKER1: 18:21

V bistvu je bilo tega cel kup raznih online ki jih lahko online. Manj Willyja manj velik je imel, kar ima prav za kovček Nima veze s tem courses corner po glavi, ampak tudi oni imajo celo vejo za kavče. Do takrat, ko sva nekako prišla midva do tega, da bi se prijavil na program integralnega holdinga, ki je bil kot 6 ali 8 modulov. Mislim, da kar kar nekaj časa smo se družili pod vodstvom se dogaja in tvojim mentorstvom, tako da od tam naprej me je potem zadeva peljala še na Elementum, Coaching Inštitut v Ameriko, kjer je bilo pa 7 mesecev tako intenzivno, se pravi, tam je bilo pa skoraj dnevno delo. Kjer te pač potegne noter. Ker je pa dosti spet drugačnih vsebin od somatike, živčnega sistema, vseh teh stvari dela z notranjim otrokom, pa takih zadev, ki te potem spet nekako not potegnejo, pa sploh ko ta globalni. Globalno, ko ne rečem globalni krog ljudi dobiš, ker skoraj ni bilo celine, da ne bi kakšen bil zraven v skupini. In potem pač zadeva gre naprej. Ampak mogoče sem zato rekel, da nisem čisto na tisti stopnički, ker tudi tako se smatram, da pač kot si rekel, imaš stranke. Jaz se ob vsem tem, kar imam, zaenkrat nisem nekaj delal s strankami, tako da vse to sem malo zapakiral, da še kakšna stopnička manjka.

SPEAKER2: 20:12

Kaj si, ko imaš stranke? To je tvoje prepričanje, kako?

SPEAKER1: 20:19

Tako nekako si mislim. A pa po mojem sem to ki sem ga bral, ki je tudi tako mislim, da sta Richard Rich Life in pa. No ja, Nima veze. Tipk sta napisala, da Prost preskoči knjigo. Tam notri je tako, da. Ko si šele takrat, ko delaš s klienti, da prej pač pač si se naučil za kavč. Ampak pazi, pa kovčke, imaš kliente.

SPEAKER2: 20:47

Zagotovo pomaga praksa zaradi tega, da kavč postaneš z veliko prakse in z veliko prakse in z veliko svojega osebnega in profesionalnega razvoja, da potem lahko te različne elemente, kar jih tudi ti že poznaš, integrira pri delu s svojimi klienti. Všeč mi je tudi, ko si omenil integralni kovček, ki je bolj sistemsko usmerjen in pa potem ta druga veja, ki je pa bolj interno usmerjena za posameznika, delo s podzavestjo, delo s telesom z notranjim otrokom si omenil. In če te povabita. Ker si mi dovolil, da teče ta najina debata tako malo v free slogu. Nimava nič pripravljeno vnaprej. Kaj pa zdaj? Ta tvoj notranji otrok želi za naprej, da se zgodi?

SPEAKER1: 21:48

Moj notranji otrok. On predvsem rabi eno Umirjenosti, ki jo mogoče v zadnjih letih ni bilo tako. Pa čim več ustvarjanja. Po mojem. Tu se mi zdi, da da pa zdaj dostikrat pogrešam kakšne stvari, ker ustvarjam ta podkast, ampak mogoče po drugi strani pa včasih pogrešam več glasbe. Pač so stvari, ki, ki se potem spomnim dostikrat ali pa kar tako pridejo, ker razmišljam. Oh, ti si bila pa ti je bilo pa res dobro. Ti so bili pa res dobri občutki. Tako da ena taka kreativa, ki še vedno je. Ampak to je mogoče zato, da bi zadovoljil tega notranjega otroka, jo je povsem premalo. Ampak po drugi strani pa nekako rabi neko stabilnost, pa neko varnost. Ki jo pa pač potem nekako. Pridobivam iz drugih virov, ker ne moreš biti neko stabilnost in varnosti, ne morem skozi glasbo in fotke pridobit. Če je pa potem še služba in take stvari zraven.

SPEAKER2: 23:14

Ja, rekel si je ustvarjanje, pa lahko to kakorkoli združiš tudi s tem. Ker nekako sem namigovala, da boš povedal kaj o tem nekem novem programu, ki prihaja, ker vem, da si združil svojo ustvarjalnost, svoje znanje, ki ga imaš, dolgoletne izkušnje iz različnih področij in verjamem tudi, da podpira tudi ta del stabilnosti.

SPEAKER1: 23:49

Ja, to pa definitivno sem imel namen drugače Ja. Lepo, da si želela namigniti, pa da nisem. Pa nisem takoj zagrabil za to. Ja, v bistvu. Rekel sem mogoče, če grem samo nazaj. En korak nazaj, ko sem začel tako, kot sem prej omenil, sem mislil, da bom imel na tem podcastu nek tak flow približno ista vprašanja za vse. Ko pridemo do točke, nekako zberem ven. Povzamem ta vprašanja, ker bo, mislim, povzamem odgovore, ker bodo itak isti in jaz naredim knjigo in zgleda tak lep produkt, pa stota epizoda. Tako se je fajn slišalo. To je bilo čisto na začetku, po peti. To sem nekako tako, kot sem prej omenil, nekako šlo ven iz tega in ni bilo več čisto tako, kot sem si zamislil. Tako da zdaj te knjige ni. Ampak mogoče bo kdaj malo drugačna. Sem se pa odločil, da vseeno za stoto epizodo bom pa vseeno nekaj naredil in združil vse to, kar sem se učil zadnja leta. Zato bo v štartu zdaj teorija uspeha Mastermind. Se pravi.

SPEAKER2: 24:58

Uspeha Mastermind Mastermind.

SPEAKER1: 25:00

Ja, se pravi, to bo pa v bistvu nek 3 mesečni ki bo namenjen za vse tiste. V bistvu sem ga malo sam sebi namenil. Če gledam, če gledam za nazaj, kaj bi jaz rabil kdaj za vse tiste, ki se počutijo kdaj pa kdaj ujeti v eno rutino ali pa na avtopilota, pa želijo stopit dol iz tega. Namenjen je tistim, ki. So ambiciozni, pa vedo, da je lahko več od življenja, kot pa trenutno imajo. Ampak nekako ne najdejo tiste poti, da bi stopili dol iz tega kolesja ali kakorkoli bi temu rekel. In običajno je tako, da je veliko težje iti po tej poti sam, kakor pa če imaš neko skupino. Saj eno je, da si privoščiš ena na ena kavča, ampak mogoče si vsi tudi. Mogoče si vsi ne morejo privoščiti ali pa še ne poznajo tega tako ali kakorkoli. In sem se odločil, da da naredim ta to skupino, kjer je tudi neko podporno okolje, se pravi bo neko omejeno število oseb. Predvidel sem do deset. Če jih bo kaj več, jih bo več, kakor jih bo, bo, ampak mora biti omejena številka, da ne bo prevelika, da je še obvladljivo. Zato, ker se mi zdi, če neka skupina podobno mislečih, smo potem tudi podpora en drugemu lahko. Vmes Bo pa zgledalo vse skupaj tako, da bodo dvo tedenska srečanja po uro in pol dolga. Struktura bo vnaprej znana, ampak bomo nekako se probali. Nekako v začetnih fazi se čimbolj lotiti tem, kot so avtentična avtentičnost v smislu kdo sem jaz, brez vseh nalepk, ki mi jih da družba ali pa ki sem si jih sam dal do tega, da spoznamo svoje vrednote. Pa ne tiste, ki mislimo, da jih moramo živeti, ampak tiste, ki jih bi res radi živeli. Se pravi, kaj nam res pomeni nekaj v življenju? Potem nadaljevanje bi se rad nekako dotaknil, stvari, ki se mi zdijo izjemno pomembne, pa jih ne nagovarjamo dost. Nekako se mi zdi, da je ful v današnjem času pomembno, da poznamo sami sebe v smislu, da poznamo, kdaj je naš živčni sistem na off. Se pravi, če imamo neko neko, recimo Nek področje normalnega delovanja. Smo zelo pogost izven tega področja normalnega delovanja in bi rad, da se tam nekako lotimo tega, da znamo regulirati ta naš živčni sistem, kadar smo izven teh normalnih meja delovanja, ker se mi zdi, da to je res nekaj, kar ne glede na to, kaj kdo počne, se mi zdi to, da se prepoznamo, kdaj nismo v redu, pa da se znamo balansiranje. Zelo je zelo pomembno v življenju, tako da potem naslednji korak bo pa pač šel bolj v smeri postavljene vizije ciljev in tako za zaključek pa nekih mej okrog tega, da si tudi neke zdrave meje postavimo. Tak je plan 3 mesečno 3 mesečni program bo omejena skupina neko podporno okolje. Vmes med srečanji bo tudi online skupina funkcionirala, tako da glede na to, za tiste, ki naju poslušajo zdajle pa, da poslušajo ta podkast. Bi rekel, da jih osebna rast zanima tako, da je bil to recimo en korak, da so tukaj mogoče lahko naslednji, da se pridruži temu Mastermind u pa zdaj vmes študiram. V bistvu je teorija uspeha je zelo veliko teorije bilo. Se pravi brez. Brez tega pa, da damo to v prakso, pa v bistvu stvar ne more funkcionirati, tako da. Mogoče bi moral spremeniti ime. Pa ne med teorije uspeha Mastermind, ampak med kar vem. Praksa uspeha, recimo.

SPEAKER2: 28:57

Mogoče, zakaj pa ne? Sliši se odlično. Torej vse to, kar si povedal, a ne? Program nekako povezujem s tem, kar si in s čim sva začela nahraniti svojega notranjega otroka. Prva stvar, ki si jo omenil Rad bi. Mir. Tako bi se umiril. In ta program se mi sliši točno tako, da zelo fokusirano in načrtno delež na temo, da se človek lahko umiri, da potem lahko v sebi prebudi avtentičnega sebe. Prepoznati Stores. Razumevanje tega, kaj in zakaj je pomembno, kako se vklapljati izklapljati, sploh v tem norem svetu, v katerem živimo.

SPEAKER1: 29:43

Ja, pa tako in tako. Kakorkoli obrnem, Ampak sem pa tudi jaz v tem programu. Konec koncev tako, da tisti, ki bomo tam tiste skupine, bomo pač vsi v istem čolnu in verjamem, da ne bom sam predajal neke vsebine, ampak da bom tudi jaz znotraj tega programa gradil sebe in iskal ta mir, ki sem ga prej omenil.

SPEAKER2: 30:10

Torej soustvarjati s tistimi,

SPEAKER1: 30:15

Ja, saj v bistvu je tudi nisem omenil. Ja, Gre za prvo izvedbo tega programa. Se pravi neka beta verzija tega, tako da tudi vsi, ki bodo zdaj zraven, bodo. Konec koncev so kreirali program za naprej. Ker nekako upam, da bo potem to neka ali bo to letno ali kakorkoli. Ampak res bi mi bilo super, da bi nekako formirali, da dobim tudi tak feedback, da vidim kaj je bilo v redu, kaj ni bilo v redu, Kaj bi bilo lahko drugače, da skupaj kreiramo nek program, pa da mogoče postavimo še boljšega za naslednjo generacijo, Ker ko pride.

SPEAKER2: 30:54

Tako lepo in odlično, spremlja. Seveda te poznam že kar nekaj let spremljati ta tvoj razvoj od tistega Mateja pred leti pa do zdaj tega in mi je fascinantno videti, koliko koliko si se razvijal, kako te je vse to pravzaprav, da si sledil tej svoji strasti ustvarjanja tega podcasta pripeljala do vajine širše te različice in izkušanje preizkušanje različnih stvari. Čudovito se mi pa zdi, da si pripravljen tudi deliti z nami z ostalimi, ki mogoče tako kot si prej sam rekel ali niso imeli časa ali možnosti kakor koli priti do takšnih znanj. Če razmišljava recimo pa. Kaj bi bilo zate res uspeh tega teorije uspeha? Mastermind ali pa mogoče praksa uspeha mastermind programa? Zate osebno, ker jaz vem nekako to je moje predvidevanje. Ne vem, ampak nekako si mislim, da ne delaš to samo tako, Ampak da je v ozadju spet tisto nekaj en pešanje v ozadju. Ali imam prav?

SPEAKER1: 32:22

Ja, imaš prav, ampak jaz sem v vsakem primeru da bom to speljal, tudi če se noben ne prijavi. Sem rekel, če je to neka testna verzija, če pa slučajno se nobeden ne prijavi.

SPEAKER2: 32:35

V najslabšem primeru sva dva.

SPEAKER1: 32:37

Tako bom pač posnel in bom iz tega naredil Ne vem, ampak se mi zdi, da da pač. Eno je to, da se učimo stvari. Ampak nek nek samo. Nek. Težko rečem sama zadoščenje, ampak nekaj, da se dobro počutiš, pa pride še takrat, ko s tem nekaj narediš. Ko vidiš, da nekomu drugemu lahko pomagaš s tem. Pa tudi tako se mi zdi. Več ko nas bo. Če se vrneva na ta mir, če se navežem več, ker nas bo našlo ta notranji mir ali pa pač se nekak nekako uskladili z neko ali neko pristno vizijo, ki jo ima človek v sebi, pa je mogoče ne upa niti naglas povedati ali kaj, da bi ji šele sledili. Več. Ko nas bo to počelo, nekako boljši bo svet za vse. Ker se mi zdi, da najhujše je to, da je ogromno ljudi, ki pač padejo na neko pot, pa so vseskozi tihi, tihi, tihi ti In potem se enkrat zbudiš in si rečeš Oh hudiča, kam je šlo teh dvajset ali trideset let? Ves nezadovoljen in se mi zdi, da je pač vsakemu, ki lahko pomagamo nekako stopit dol iz tega pa da najde tisto, kar mu res ustreza. V življenju je nekaj lepega, kar lahko človek naredi za sočloveka.

SPEAKER2: 34:02

Ja, jaz rada rečem, da smo ljudje drug In res mi je tako lepo slišati to širša poslanstva, ko se ne gre samo zate, ampak se gre za kolektivno, za sistem kot tak cel. Zelo veliko si omenil ta mir. Kaj pa tebi pomeni mir? Kaj je tvoja definicija Mira?

SPEAKER1: 34:30

Hm, hm, sem našla definicija miru. Težko ga definiram, ga pa čutim. Ne vem. To je nekaj, kar pač čutim. Mogoče zdaj. Zadnje čase sem malo zelo v tem, da pač probam precej več poslušati telo, samo ne samo um in pa včasih kakšno stvar malo težko opišem, ampak že to se mi zdi, da živim v skladu z nekimi lastnimi vrednotami. Pa da sem jaz čimbolj jaz, da nisem jaz tisto, kar mogoče mislim, da mora biti. Moram biti za to, ker en drug to od mene pričakuje. Že s tem se mi zdi, da najdem nek mir sam pri sebi.

SPEAKER2: 35:23

Da sem v v avtentičen jaz.

SPEAKER1: 35:28

Ja. Ja, ja, ja, ja.

SPEAKER2: 35:30

Lepo lepo predvidevam. In zato sprašujem in preverjam, da si zelo dobro v vsem tem samoraziskovanja in tudi raziskav samega sebe, svoje vrednote. Si naredil neko sliko o tem? Kdo pa je ta Matej, ki je, ki živi res sebe?

SPEAKER1: 35:56

Ja, Aleš, pa saj tako kot sem rekel, ki bodo v tem terminu. Pač vsi smo na poti in nismo na cilju. In zdaj samo sem vprašanje, koliko daleč sem jaz na tej poti. Tako da sem naredil to raziskavo, pa še zmeraj delam. To raziskavo pa vsak dan verjetno odkrijem kaj novega. In vsak majhen korak, ki ga probam naredit k temu, da bolj živim neke svoje vrednote, pa naj bo to, da sem več s svojo družino ali pa da, da bolj občutim nek občutek svobode zase ali pa karkoli takšnega se mi zdi, je nek korak bližje temu, k čemur stremim recimo težko pa nočem. Pa da zdaj tako izpade. Ali pa dejansko je zelo daleč od tega, da bi pa rekel ja, jaz sem pa zdaj vse naštudiral. Zdaj sem pa se mi zdi, da to je pač neko neko popotovanje, ki se nikoli ne neha.

SPEAKER2: 36:58

Ja, to si pa res tako lepo povedal. V resnici smo vsi mi potniki na tem potovanju, ki se mu reče življenje in se učimo vsakič znova. Vsak dan oblikujemo samega sebe. Meni so tudi osebno blazno všeč ljudje, ki so radovedni. Tako tudi tebe vidim raziskovalci, ustvarjalci tega. Raziskovat svoj smisel. Zakaj sem biti odprt do tega, da je to samo en del in da vemo en majhen delček tega, kaj vse je v tem, recimo temu širšem obstoju. Tako da ja. Wear our work in progress. Jaz tudi rada rečem.

SPEAKER1: 37:45

Ja, mislim, čar tega je to, bolj ko greš globok, več se odpira, več vidiš, da je več nečesa, kar v bistvu prej sploh mogoče se ne zavedaš, ne poznaš ali pa se ne zavedam ali pa nisem poznal prej ali pa kakorkoli se obrnem. Ampak globlje, ko greš, ko grem več stvari, se odpira, več je za spoznat. Nikoli ni konc tega. Tko da.

SPEAKER2: 38:14

Ja, jst si tudi eno tako lepo stvar. Reko, sem prav pomislila. To smo imeli na treningu Beginners mind. Več kot veš, bolj se zavedaš, da nič ne veš.

SPEAKER1: 38:28

Ja sej zato pa včasih tko pač lahko pomislim. A je to to? Ignorance is bliss varijanta ne moreš nič vedeti, pa živeti v totalni nevednosti. Ampak potem po drugi strani dejansko prinese to, da spoznaš samega sebe v globino. Pa mogoče včasih gre pol še čez to, ampak zdaj ne bova odpirala takih tem, ampak gre potem lahko še kakšne spiritualne teme, ko greš preko samega sebe, recimo. Ja, v glavnem Tu ni konca. Ja.

SPEAKER2: 39:09

A ni zanimivo kakšno kapaciteto človek ima In ta kreacija prihaja iz tega našega notranjega sveta in vseh plasti delal sisteme, ki nas gradijo, tako da je res to eno tako Uf, ogromno polje za raziskovati. Meni je vse to raziskovanje dalo še eno tako lepo darilo, da stvari preverim. Da poskušam razumeti raje kot ne razumeti. Da nekako poskušam videti drugega v vsej tej celi polnosti. Kakorkoli je že to drugače od tega, kar je zame na nek način tisto, kar mi je blizu. Če če, recimo, če se tako izrazim. Tako da zanimivo. Ok, ker si rekel ne bova šla več v te teme. Bom pa šla malo v drugo temo. Kaj so pa knjige, ki? Ali pa katero knjigo bi pa ti priporočil poslušalcem svojim za prebrat ali pa tisto mogoče eno, dve, ki so naredile nate nek vtis. Kakršen koli že ta je.

SPEAKER1: 40:30

V bistvu gre ful po obdobjih te knjige. Ampak ena stvar, ki pa sem se, da se bom verjetno ponavljal, ki sem jo sigurno že omenil. Ampak dve leti nazaj sem bral. Mislim, da je Bronja Weir avtorica Top Fighter Grace of the Dying, se pravi top 5 obžalovanj umirajočih in tiste me je res tako se mi zdi, zadela. Mogoče malo preveč, ker sem časovno komponento sam pri sebi začel malo preveč gledati in preveč biti pozoren, včasih na svoj lastni čas. Pa kako ga včasih tudi zapravljam, ampak se mi zdi, da je to res knjiga, ki bi jo moral vsak prebrati, ker je na koncu, ko se je avtorica te knjige v bistvu naredila nek povzetek tega, da je tega, da je skrbela za ljudi, ki so bili v bistvu na svoji smrtni postelji in naredila nek povzetek, kaj so ljudje rekli, da jim je bilo najbolj žal v življenju. In na koncu je izluščila top 5 stvari, ki so jih več ali manj vsi ponavljali in katere so. Ne morem našteti vseh 5 zdajle, ampak recimo so bile takšne vsakodnevne. Želim si, da bi bil bolj pogumen. Želim si, da bi delal tisto, kar sem si zmeraj želel. Pa take stvari, ki so vsako vsakodnevne. Ampak te potem, ko jih prebereš, res zadenejo. Ko prebereš zgodbo, pa si rečeš lahko se jaz znajdem v isti poziciji čez en mesec in bom imel. Verjetno niste misli, ki so jih imeli tisti tamle. Zdaj pa kaj lahko naredim, da ne bo imel jaz teh istih misli, ki so jih imeli tisti tam v knjigi. Tako da ja, vsakemu priporočam to knjigo, da prebere. Če pa pomislim, kaj sem zadnje čase bral, pa po mojem da. Lani sem bral od rich rolla tudi Podkaste Finding Ultra je naslov knjige, ki pa opisuje njegovo pot od ultra dobrega obetavnega študenta športnika do tega, da je šel v odvetništvo in se ga je totalno zapil in v bistvu je zapravil skoraj vse, kar je bilo možno zapraviti. Kar se tiče življenja po štiridesetem, je pa začel spet samega sebe iskati, se vrnil nazaj v šport in vse, kar mu je bilo všeč in je dejansko bil potem znotraj desetih let. Od takrat, ko je začel, je bil med top 5 najbolj fit ljudi na svetu. Uspešen podcast v glavnem, Spremenil je življenje čisto na drugo smer in mi bo taka zanimiva zgodba, ker v bistvu je šlo iz čistega pa zadeva iz rock bottom. Se pravi šel je čisto na poden, pa je nekje šele po 40. Celo stvar obrnil in dvignil in se mi zdi taka lepa zgodba, tako da kdorkoli ga zanimajo te teme, Priporočam te dve knjigi.

SPEAKER2: 43:22

Pa super priporočila tud tak. Razpon zanimiv. 5 stvari, ki jih obžalujejo umirajoči v življenju. Pa na drugi strani je Finding ultra torej priti do dna, da lahko zopet se vzdigne. Ali kakor koli bi temu rekli sporočilo. Sporočilo pa je, kako minljivo je to življenje in kako se ljudje zelo malokrat zavedamo, da je ta komponenta časa, ki se jo samoumevno tako hitro vrti, vedno hitreje. In kakšno ceno plačujemo za to, Ker mogoče sledimo nekim željam, potrebam in idejam o tem, kaj naj bi bilo, kaj bi morali. Namesto da bi prej vprašali sebe, kaj si želimo in kdo si sploh želimo biti. Tako res. In tudi nekaj si hotel, reče povej.

SPEAKER1: 44:18

Ja, spomnila si me na same, da je bil v integralnem kartingu naš mentor, ki je na enem modulu nas vprašal, kakšna je cena, ki smo jo pripravljen plačati. Za vsako stvar se moraš to vprašati, Ker vedno kar koli narediš, je neka cena, ki jo plačaš na koncu. In to je točno to. Je to. Vedno se moramo vprašati, kaj delamo in kakšno ceno smo pripravljeni plačati.

SPEAKER2: 44:44

Ja, če nam kdo pove za to vprašanje. Zato je pa dobro iti kakemu kovaču, ampak na.

SPEAKER3: 44:51

To.

SPEAKER2: 44:53

Malo šalo na stran. Omenil si še eno stvar po štiridesetem, po štiridesetem, po štiridesetem. Zdaj sicer že Jung je rekel, da pravzaprav. V obdobju do štiridesetega leta naj bi človek zelo bil usmerjen navzven, skrbel za neko svojo, samo aktualizacijo, da se razvije družina, kariera. Vse te stvari na nek način. Poskrbi tudi materialno zase. In takrat ga tudi prevzamejo. Potem te neke ideje o tem, kdo naj bi moral biti. Potem nekako po štiridesetem se pa ljudje začnemo malo bolj obračati navznoter. Torej začnemo bolj iskati svoj smisel. Svoj namen naj bi začeli. Ni nujno, da začnemo, naj bi začeli in nam veliko bolj postajajo lahko pomembni pomembna vprašanja o svojem lastnem obstoju. Zakaj smo, kakšen lego si bomo pustili za seboj? Kako pa ti vidiš ta svoj, recimo temu svoj osebni razvoj?

SPEAKER3: 46:08

Hm.

SPEAKER1: 46:10

Zdej si me hotla vprašat, Pa kaj?

SPEAKER2: 46:13

Oprosti, ne, to te nisem hotela vprašati,

SPEAKER1: 46:20

Ampak saj sam. Je sigurno, Po mojem, da ni. Niso leta mejnika, čeprav dostikrat. Zdaj je čisto psihološko, da tolikokrat preberemo to, kar slišimo, da res človeku po štiridesetem nekaj klikne v glavi, da se čakaj, pa res grem malo raziskovat, malo bolj raziskovat samega sebe. Ampak se mi zdi, da slej ko prej prideš do tega, da mogoče vse, s čemer se ženemo, kar nam nekako kar mislimo, da rabimo v življenju, potem enkrat dosežemo ali pa tudi vsaj približno dosežemo, saj so nekako cilji. Ambicije so različni pri ljudeh, ampak običajno je najhujše potem kaj neki neki misliš, da ko pa to naredim, bo pa res. Potem sem pa res na konju, pa je pa res dobro. Ampak potem si tam pa ostaneš tako prazen. In vidiš, da v bistvu večino tistega, kar misliš, da moraš doseči v življenju, v življenju sploh ni. Ni tisto, kar misliš, da moraš, ampak je čisto nekaj drugega. In potem je treba raziskat. Če pa ni, to ne. Kaj je pa potem tisto, kar rabim? Potem pa običajno pride do tega, da začneš kopati po po tem, kaj mi je v življenju res velik pomen. Kaj mi daje energijo, kaj mi jo jemlje, kje se dobro počutim, s kom se dobro počutim. In ja, niso leta tiste ločnice, ampak ko enkrat prideš do te točke. Mogoče pri dvajsetih, eni pa pri štiridesetih pač odvisno.

SPEAKER2: 47:58

Ja, ene pa tudi nikoli ni ok. Je pa spet tega vprašanje tega, kako se ti je življenje odvilo in kaj si bil pripravljen kot posameznik spustiti znotraj na nek način ali pa pogledati razvit. Tako da ja niso leta tisto. Ponavadi so izkušnje. Ponavadi je mogoče kakšna dobra knjiga kak dober podcast. En moj dober mentor je vedno govoril. Učitelj pride, ko je učenec pripravljen. In ta učitelj ni vedno v obliki učitelja. Dobesedno. Učitelj je lahko tudi nenazadnje samo knjiga, podcast, nek trenutek, nek pogovor z nekim neznancem, mogoče neko potovanje. Tako da ja.

SPEAKER1: 48:48

Ja, najbolj hecno je to, tako so ji rekli, lahko zelo različni in dostikrat se tako vidim, sem mislil. Tudi znotraj teh coaching treningov. Ne misliš tako. S čim se bom naučil novih stvari pa se moram naučiti še novih stvari. Pa tako naprej. Ampak na koncu veš, da je vse življenje tisti, ki te uči in tudi tisto, kar tam spoznavaš ponavadi potem. V bistvu se vedno nekako reflektira ali pa greš nazaj v svoje življenje, pa tam noter iščeš tako, da kakorkoli obrnemo. Najboljši učitelj je vedno življenje. Men se zdi.

SPEAKER2: 49:26

Izkušanje izkušnje taka, kot je in in videti, kaj ti življenje s tem sporoča. Eno zelo pomembno stvar si omenil na vseh teh treningih, da postaneš kot. Si rekel. In običajno je tako. Tudi jaz lahko iz prakse potrdim, da ljudje pridejo po tehniko po neko metodo, da bodo sedaj še en dodaten skill imel. In potem se soočijo s tem, da je treba v resnici najprej pogledati vase in vse to izkusiti na sebi, da razumeš, kaj se dogaja, kako se dogaja, zakaj se dogaja, od kje se dogaja, preden bi sploh uporabil neke tehnike.

SPEAKER1: 50:13

Hmmm. To ravno odkrivam pri raznih Trenutno v teoriji zgleda vse easy, ampak v praksi je pa včasih težko slišati. Težko je sploh umiriti um, včasih v praksi, kaj šele nekako poslušati malo bolj telo. Zanimiv informacije, ki ti jih telo daje. Mogoče kdaj kakšne stvari pridejo na plano, ker so čisto iz preteklosti, pa se iznenada pojavijo v določenih situacijah pa ne veš od kje. Pa potem ko raziskuješ te stvari, malo bolj vidiš, zakaj in kako se te stvari prehajajo? Tako da ja, se mi zdi, da res Ja, izkušanje izkušnje, tako kot si rekla, lepo.

SPEAKER2: 51:02

Zelo veliko si omenjal tudi tale somatski Torej somatski pristop je pač pristop k recimo temu razvoju ljudi na različnih segmentih skozi fizično telo. Si pripravljen več povedati o tem?

SPEAKER1: 51:27

Na kakšen način več.

SPEAKER2: 51:29

Recimo malo zanima me zanima me tvoje Tudi jaz sem naredila somatski kovček. Učila sem se pri tudi Richard v Bruslju in meni osebno je delo s telesom blazno blizu, telo pa nenazadnje kaže naš naš celoten podzavestni svet in. Ampak jaz sem ženskega spola. In nekako je bolj pričakovano v naši kulturi, kajne? Velikokrat sem slišala tudi O ja, da ima to neke čudne vaje s telesom in to zato mi je blazno blazno všeč, da te je potegnilo. In to me zanima, kaj te je potegnilo, Zakaj? Kaj je bil tvoj? Zakaj si rekel, Grem raziskovati ta del?

SPEAKER1: 52:21

Čisto iskreno tukaj notri je največ tega, ko sem prej omenil, da sem ga imel na elementu v tistih 7 mesecev, je bila somatika po mojem tisti del, ki mi je bil najbolj. Kar nekaj. V glavnem že vse mi. Vse mi je delovalo tako kot oni zdaj delajo tam.

SPEAKER3: 52:46

Se.

SPEAKER1: 52:46

Čudim, premikajo neke zvoke spuščajo. Mislim kar nekaj. In potem na koncu sem študiral. V bistvu sem jaz tisti, ki sem totalno disco maclean od svojega telesa. In potem sem študiral, da sem totalno disco od nečesa, kar je ful velik vir modrosti, ki jo ljudje lahko imamo, ampak se moramo naučiti jo uporabljati. Kako naj rečem. In zato sem se začel mogoče malo malo bolj v to podajati. Pa imam zdaj tudi sem. Tudi v eni skupini, kjer skupinsko delamo te vaje na tem področju. Ampak jaz se mi zdi, da to me je najbolj pahnilo v to, ker sem najprej si mislil tako, kot si rekel, je kar nekaj, ampak potem sem pa študiral, da sem jaz tisti, zaradi katerega je to kar nekaj, ker pač sem totalno zgubil ta stik s samim sabo. In v bistvu je žalostno to, kar študiraš. Da se hecam, kaj govorim, kot da je telo 1. 1 objekt nekaj tretjega. Ampak dejansko, ko gledamo, smo v današnjem času čisto zgubljeni, običajno v svoji glavi. Zadeva. Možgani nam laufajo sto na uro in težko jih je. Vsaj meni je dostikrat zelo težko utišati, postaviti. In to se mi zdi, da je res, da sem imel to željo, da znam nekako poslušati še ta del sebe, ki ima mogoče pa več informacij, pa pa bolj neke verodostojne informacije, pa malo drugačen spomin, kakor pa nek spomin, ki ga imam jaz v glavi obremenjenega. Tako pač misli so pač eno in sam mogoče odraz zdajle moje okolice naju, ki se pogovarjava karkoli, ampak lahko pa nekaj sproži, kar boš ti rekla, neko reakcijo v meni pa ne bom vedel, kje pride ta reakcija. Ampak mogoče boš rekla nekaj, kar se bo moj telo spomnil ali pa povezal na neki iz. Ko sem bil majhen ali karkoli in se mi zdi, da to je tisto, da mogoče znam sploh prepoznati ta vzgib, pa nekako ga umestiti v svoje življenje ali pa ga sploh poslušat, ker dostikrat je to, da vse te stvari ignoriramo. In pri meni se je dostikrat tako zgodilo, da sem tudi vse znake telesa ignoriral, ker sem kar mislil, da da grem lahko čez vse, ker pač ja kaj naredili, so se mi fleki po telesu bodo izginili. Gremo zdaj delati svoje naprej. Okej, nekaj me špika v hrbtu. Vsake toliko časa bo že pač en kup takih stvari, ki te dostikrat, ko pač malo malo opominja. Telo pa pride do nekega momenta, ki pa pač ti da telo vedeti, da nekaj ni prav. In to se mi že parkrat zgodilo. Je pa tu še dosti globljih stvari, ki se jih nisem loteval ali pa ne vem, niti nisem videl še. Mogoče tudi smisla potrebe, da jih naslavljam, ker vidim, kaj se da narediti s somatski pristopom tudi za zdravljenje kakšnih travmatičnih izkušenj ali pa takih stvari. Tako da je zadeva dosti globlja, kolikor se jo pa jaz lotevam.

SPEAKER2: 56:10

Hvala ful da si podelil to. Res hvala ful zaradi tega, ker v resnici je. Ja, najprej se ti zdi vloga to čisto nekaj brezveze. Čudna nam je, ampak to spoznanje in to ozaveščanje, da je tam ena zelo pomembna informacija za naše psihično telo. Da, da ni nepomembno spoznanje, da sem odtujena od svojega fizičnega telesa, ki mi pravzaprav daje pomembne informacije o mojem stanju. V kakšnem stanju sem v tem trenutku? Tako da se mi zdi tudi blazno pogumno, da si si dovolil in hkrati tudi, da si pripravljen tudi deliti z drugimi. Ker v bistvu človek ne. Telesna inteligenca je najbolj pomembna. Tudi AI ni tako pomemben, kakor je telesna inteligenca človeka, ki jo imamo vsak trenutek sami s seboj. Te misli nam zelo velikokrat ne pomagajo In. Biti v stiku s tem oživeti. V bistvu imamo vse najboljše, najboljši tudi ljudje sami, ves čas s seboj. Samo malo smo pozabili, kako to uporabiti. Tako da ja, čudovito. Okej.

SPEAKER1: 57:34

Tako je, saj se mi zdi, gledamo kakšne dokumentarce. No, karkoli pač niso razne humanistične prakse ali pa kakšne gledaš, kako v kakšnih ne razvitih kulturah gredo ljudje namesto v bolnico gredo k nekemu lokalnemu zdravilcu, vračev karkoli in potem kar ozdravijo. In je to tako malo. Si misliš tako? Malo čudno, ampak dejansko verjetno oni poznajo neke. Imajo neko modrost, ki mi, da smo ljudje sposobni samozdravljenja in marsičesa. Kar v bistvu smo mi, ker smo tako odtujeni od samega sebe, pozabljene. In se mi zdi, da je zelo dobro bi se bilo to spomniti, ker je zelo koristno.

SPEAKER2: 58:28

Ja, omenil si te šamanske obrede in take Pa veš, da ne morem, da ne bi vprašala. Pa imaš sam mogoče tudi kakšno izven profesionalnega, seveda življenja, čisto osebno, kakšno izkušnjo, s kakšnimi takšnimi stvarmi si kaj izkušal, preizkušal, raziskoval tudi ta vidik. Vem, da si imel nekaj svojih gostov, ki so bili iz tega sveta.

SPEAKER1: 58:54

V bistvu sam nisem šel nikoli v neke take da bi šel na neko Aljaska, Jernej ali karkoli podobnega, kar sem imel izkušnjo sam mogoče. Z dihanjem. Pa tudi tako se mi zdi vodeno dihanje. Ne, ne, ne po krofom in metodi, ampak tudi isto intenzivno dihanje, ki je bilo eno uro dolgo, pa te tudi pripelje v razna različna stanja. Druga izkušnja mogoče, da je bila neka neka neko obdobje mikro doziranja psilocibin, kje je pa bilo, kako je sovpadalo s tistim, kar sem se nekako, ko sem spoznal, da sem odtujen od samega sebe ali kakor koli bi temu rekel od svojega telesa, pa sem tudi to uporabil kot nek pripomoček ali nekaj, kar mi je mogoče. Pomaga pri povezovanju s samim seboj.

SPEAKER2: 59:59

Zanimivo, zanimivo. Okej, kar se ti zdi pomembno, da bi rad sporočil svojim poslušalcem.

SPEAKER1: 1:00:11

Hm. Moja sem spet ponovil, Ampak. Bodite to, kar ste dejte sledit sami sebi, svoji intuiciji dajte poslušat sami sebe. Ne poslušat v njih postov na Instagramu in na podobnih stvareh, ker so vsi tako zelo žejni. Pa poslušajte ta podkast še naprej, če vam korist, raziskujte takšne teme. Če je tukaj kaj zanimivega, pa če vas pritegne, dajte raziskati to naprej, ker drugje sigurno še več o tisti temi, ki jo jaz izpostavim, ker sem jo tudi jaz nekje slišal. Tako da če vas zanima, pojdite globje, pa prijavite se tisti, ki vas zanima na teorijo uspeha. Mastermind.

SPEAKER2: 1:01:02

Matej, hvala lepa za tale pogovor. Matej Vozelj, kot kreator, ustanovitelj, ustvarjalec teorije uspeha podkasta, ki je seveda z današnjo stoto epizodo v štirih letih pravzaprav gostil izjemne goste iz različnih področij in sedaj nadaljuje tudi svojo zgodbo, ki jo širi s tudi teorije uspeha. Mastermind skupino, na katero ste vabljeni, pa ne bo teorija. Pravzaprav bo praksa uspeha Mastermind, skozi katerega vas bo popeljal z vsemi svojimi izkušnjami, ki jih je nabral skozi svoja osebna in profesionalna izobraževanja ter vse izkušnje vseh teh štirih let raziskovanja tega sveta, osebne rasti, teorije uspeha nenazadnje ne. In kaj ta beseda za s seboj vse nosi? Tako da jaz upam, da bo skupina ne samo desetih ljudi, ampak čim večja in da bomo lahko skupaj iskali mir. Če ne v najslabšem primeru bova pa jaz in Matej kar sama iskala ta mir. Nada.

SPEAKER1: 1:02:13

Tako je.

SPEAKER3: 1:02:14

Ja.

SPEAKER1: 1:02:14

Jasna. Hvala, ker si prevzela krmilo, Vsem, ki pa tole poslušate pa hvala da poslušate pa do naslednjič. Se slišimo prihodnjič. Dajte poslušat ta potke še naprej tako, kot sem rekel. Vsaka pozornost, ki jo namenite podcastu, je izjemno pomembna za to, da se kreirajo nove vsebine za naprej. Hvala. Še ena zadeva, preden greš oziroma dve zadevi, preden greš naprej. Res hvala za poslušanje podcasta. Če ti je bila epizoda všeč, te vabim k poslušanju ostalih epizod tistih, ki so že objavljene, in tistih, ki še bodo. Hkrati pa te prosim, da na svoji podcast platformi podaš oceno oziroma pustiš komentar ali pa mogoče še več, da deliš podcast s svojimi prijatelji oziroma osebami, za katere meniš, da bi utegnil zanimati in mi tako pomagaš pri širjenju prepoznavnosti podcasta. Še enkrat hvala in se slišimo v prihodnji epizodi.