Speaker1: Spet je na vrsti 5min solo epizoda. Ampak še preden začnem. Eno kratko vabilo za vse tiste, ki imate LinkedIn profil, ki spremljate, kaj se tam dogaja. Pred kratkim je izšel teorija uspeha Newsletter. Tako da za vse, ki so vam všeč teme, ki so predstavljene na podcastu, vas vabim, da se prijavite na tedenske novice in enkrat tedensko ob četrtkih zjutraj prejmete eno recimo eno novico oziroma en članek z moje strani. Tako, današnja tema je na nek način inspirirana ali kako naj rečem s strani časa, v katerem je nastala. Tole se snema v mesecu decembru in december je običajno en tak mesec, ki je poln pričakovanj. Pričakujemo neko čarobnost v zraku, lučke, dobre zabave, prijetna druženja, mogoče božičnice ali pa bonuse ob koncu leta in verjetno še cel kup enih podobnih zadev. In pričakovanja so pogosto visoka. Kar je sicer povsem super. Ampak kaj se zgodi, če jih ne dosežemo? Ali se znamo soočiti s situacijo, ko ugotovimo, da pričakovanja, ki smo jih imeli, neka visoka pričakovanja, ki smo se veselili, ali pa ker smo mislili, da se bo zgodilo, pač ni doseženo. Nekaj se pač ne realizira. Ampak najprej mogoče. Kaj sploh so pričakovanja? Pričakovanja so v bistvu neke vrste predpostavke, bi si lahko rekli. So neke vrste predpostavke o tem, kako se bodo neke situacije ali pa kako se bodo določene situacije odvijale v prihodnosti, so tudi neke vrste osebna prepričanja. Ampak ne tista ista generalna prepričanja, o katerih sem govoril že nekih par epizod nazaj. In tista prepričanja, v bistvu, kot smo takrat govorili, so, ki so odražala nekaj, kar mi mislimo, da je resnica. Speaker1: Recimo pričakovanja so pa neke vrste prepričanja, ki odražajo, kaj mi mislimo, da bi se moralo zgoditi enkrat v prihodnje. Primer, recimo generalnega prepričanja je trdo delo se izplača. Primer enega takšnega pričakovanja kot prepričanja pa je, Če bom na nekem projektu trdo delal, bom za to tudi na koncu nagrajen. In je pač razlika. Naša prepričanja so običajno tudi vedno pogojena s strani naše okolice, se pravi, kaj so neka družbena pričakovanja. Nekih izkušenj konec koncev, ki jih imajo, ki jih imamo. Naših vrednot, seveda. Ciljev, ki jih imamo v življenju, tako da veliko stvari vpliva lahko na naša pričakovanja. Na začetku sem sicer omenil, da so pričakovanja običajno visoka, kar sicer ni čisto res, saj so lahko pričakovanja tudi nizka in visoka. Pričakovanja običajno nekako motivirajo in ženejo človeka naprej, ampak lahko na drugi strani tudi povzročajo stres ali pa neke frustracije, ko ne dosežemo takih pričakovanj. Nizka pričakovanja pa v bistvu običajno ne vodijo do nekih takih razočaranj, ampak tudi niso neko gonilo našega napredka, ker pač nismo nekako inspirirana ali pa motivirani za to, da se ženemo za nečem. In ravno pri visokih pričakovanjih v bistvu obstaja ta past tako v narekovajih past, da ob doseganju pričakovanega lahko nekako zapademo v neko razočaranje. V neko frustracijo lahko začnemo dvomiti vase. Konec koncev, in zato je pomembno, da kadar imamo kakšna visoka pričakovanja, ki so tudi zelo pomembna za nas, da se poizkusimo nekako vprašati, od kje sploh to pričakovanje izvira. Speaker1: Kaj je vir tega pričakovanja? Je to nekaj, kar je posledica nečesa, kar nam družba narekuje? Nekih pričakovanj s strani naše okolice pa nekako se poistovetimo z njimi. Ali je to posledica strahu, ki ga imamo? Ali je mogoče to posledica tega, da želimo iste stvari, ki jih želijo ljudje okrog nas, ko se primerjamo z drugimi, Čeprav to je spet nekaj, kar je iz okolice. Se pravi, dobro je, da nekako ugotovimo izvor našega pričakovanja. In običajno tudi zelo pomaga, če imamo neko varno osebo, osebo, ki ji lahko zaupamo in ji to pričakovanje tudi razložimo oziroma povemo naše pričakovanje. In mogoče ugotovimo, da v bistvu je naša predstava o tem čisto napačna. Ali pa mogoče dobimo eno drugo perspektivo od drugega človeka? Pa mogoče se potem malo drugače znamo orientirati. In ja, zelo koristno je tudi, da se vprašamo, kakšen je naš vpliv na rezultat pri tem pričakovanju. Če pričakujemo nekaj. In v bistvu na to, kar pričakujemo, nimamo kaj dosti vpliva oziroma lahko nimamo nič vpliva. Pa se v bistvu verjetno ni smiselno preveč niti obremenjevati s tem pričakovanjem. In ena zadeva, ki se mi pa pri vsem tem zdi nekako ekstra pomembna, je pa čas. In se mi zdi, da vedno, ko nekaj pričakujemo, potujemo v prihodnost. Se pravi imamo time traveling. In kadar nas bremeni prihodnost, nas spremeni v bistvu nekaj, kar je negotovo. In kar je pri vsem tem nekako težava, je to, da v bistvu nismo prisotni. Speaker1: Da nismo tukaj zdaj v tem momentu in tudi ne občutimo oz. ne živimo tega, kar se nam v danem trenutku dogaja. Se pravi vedno, ko se ukvarjamo v glavi z nekim pričakovanjem, v bistvu nismo prisotni tukaj in zdaj, po navadi. In zdaj, ko razmišljam, sem se spomnil na eno zadevo, ki sem se jo naučil od kovačije. Christian Hassler, ki jo že nekako dlje časa spremljam in mogoče en zanimiv podatek Ona je v bistvu avtorica knjige Expectations Hangover. Kar je nekako dobro sovpada s tole temo. Skratka, od nje sem se naučil, da je potrebno kot ona pravi temu Imeti. Low attachment to the result and high attachment to the process. Se pravi, potrebno je biti močno fokusiran ali navezan na sam proces in hkrati biti čim manj navezan na rezultat. In s tem v bistvu, ko funkcioniramo na ta način običajno damo vse od sebe, ker smo pač fokusirani na process in smo zaradi tega, potem, ko damo vse od sebe, tudi običajno zadovoljni. In ker smo zadovoljni, nismo razočarani. In ker so pričakovanja ali pa ta navezanost na rezultat nizka, je potem tudi to, da če pričakovanje ni doseženo tudi neke frustracije, potem na koncu ni prisotne. In kar je še pomembno je, da kadar smo fokusirani na proces, smo v bistvu prisotni. Smo tukaj in zdaj. Smo v momentu in v bistvu se ne ukvarjamo z nečem, ki je v prihodnosti in na nakar lahko, da celo nimamo sploh nobenega vpliva. Speaker1: In ja, naslednja super pomembna zadeva pri vsem tem je, da moramo verjeti vase, tudi če želen rezultat ni bil dosežen, ampak delamo korake v pravo smer. Je pa potrebno verjeti vase in tudi če so šli vsi koraki v napačno smer, je mogoče to neka neka priložnost, da res definiramo smer, se nekaj naučimo iz napak in gremo naprej. Tako da v bistvu zelo pomembno pri vsem tem je to, da ne izgubimo neko zaupanje vase, tudi če neko pričakovanje ni bilo izpolnjeno oziroma doseženo. In če uporabim termin, ki je mogoče zdaj precej popularen. Zdaj, ko sem že o tem govoril, ko si v procesu, pa si prisoten, pa tako naprej. Če uporabnik termin, ki je precej popularen zadnje čase, to je mindfulness. V bistvu, če si fokusiran na proces in ne na cilj, si v bistvu nekako v tem. Si v bistvu manj flow, ker si v bistvu v trenutku in si prisoten tukaj in zdaj in ne potuješ ne v prihodnost in ne v preteklost, v bistvu v mislih. In ta proces je v bistvu ta proces, na katerega se sklicujem. Tukaj je lahko znotraj enega projekta. Lahko je pri igranju glasbe, da padeš not pa si pač v tistem procesu. Lahko je pri igranju športa ali pa pri športni aktivnosti ali pa čisto preprost, ko ješ kosilo, da se ne ubadam s tem, ali mi bo uspelo pojesti celo kosilo ali ne, ali kar koli že, ampak pač, da uživaš v tistem momentu v okusu, v vsakem grižljaju, ki ga narediš in si pač v procesu, če je dovolj en tak poenostavljen primer. Speaker1: Skratka, Kratka pričakovanja so in pričakovanja bodo del naših življenj in pričakovanja so povsem ok. Ampak pomembno je, da znamo obvladati ta pričakovanja, da vemo, od kje neko pričakovanje izvira, ali je to nekaj, kar je naše, kar je moje v mojem primeru? Ali je to nekaj, kar izvira iz okolice? Da vemo, ali imamo sploh vpliv na rezultat, ali nimamo nobenega vpliva na rezultat. Da, nekako jih znamo. Ta pričakovanja predebatiramo z nekimi osebami, ki jim zaupamo in mogoče dobimo nek drug zorni kot. Mogoče celo ugotovimo, da je pričakovanje čisto nerealno. Tudi to je opcija. In pa seveda na koncu, da je fokus na sedanjost, da smo prisotni v momentu in pač tako kot sem na koncu rekel, da si ob vsem tem zaupamo, tudi če pričakovanje ni doseženo. Da neko zaupanje vase obstaja. To je to v današnji epizodi. In ja, do prihodnjič. Še ena zadeva, preden greš oziroma dve zadeve, preden greš. Najprej res hvala za poslušanje podcasta. Če ti je bila epizoda všeč, te vabim k poslušanju ostalih epizod tistih, ki so že objavljene, in tistih, ki še bodo. Hkrati pa te prosim, da na svoji podcast platformi podaš oceno oziroma pustiš komentar ali pa mogoče še več, da deliš podcast s svojimi prijatelji oziroma osebami, za katere meniš, da bi jih utegnil zanimati in mi tako pomagaš pri širjenju prepoznavnosti podcasta. Še enkrat hvala in se slišimo v prihodnji epizodi.