Hej, poslušaš 5 minut solo epizodo podkasta V zadnjem času je bilo objavljenih malce manj epizod in večinoma, če je bilo kaj objavljeno, je bilo to 5 minut solo epizoda. Takšna je pač trenutna situacija, ampak v bližnji prihodnosti je že na vidiku tudi nekaj pogovornih epizod. Tako da ja ne bom nič rekel točno kdaj, ampak v kratkem spet sledi kakšen intervju. Pa gremo k današnji temi, in sicer. Pred kratkim se mi je zgodilo, da je v enem ali dveh dneh se mi kar naprej začela pojavljati ena in ista tema. Za ne vem, a je to slučaj ali je to mogoče, kot je opisovala Sara Isaković, ko sva snemala v preteklosti eno izmed intervjuji epizod, ki je omenjala ta raz artikulirane aktivacijski sistem, ker pač možgani začnejo biti pozorni na določene informacije, ki jih recimo spuščajo noter in potem nekako začneš opažati podobne zadeve. Čedalje bolj pogosto. Ampak ja, nima veze. Skratka, v enem ali dveh dneh se mi je iz različnih virov nekako začela pojavljati informacija o pomembnosti igre oz. igranja igrivosti v življenju. In to od ljudi, ki jih, ki jim sledim, pa katerih vsebino nekako zelo cenim. In kot prvo sem v bistvu bil udeležen na enem coaching izobraževanju, kjer je predaval Preston SMILES. On je res ena taka zelo zanimiva oseba in predlagam, da tisti, ki ga ne poznate, da ga preverite. Imel je pa lekcijo na temo kako si je, kako je pomembno, da si znamo postavljati v življenju neke meje, neke omejitve (Boundaries) in nekako je začel pripovedovati njegovo lastno osebno zgodbo, kako so življenje in posel in vse spremenili 100% na bolje, ko se je začel vsak dan jemati čas za igro . Kot igro, je smatral karkoli, kar je nekako spontano, neorganizirano, kar te poživlja, sprošča. Skratka, enkrat je šel mogoče skatetat, drugič je šel surfati na valove, tretjič se mogoče igral z otroci. Karkoli je v nekem danem momentu, mu življenje prineslo. In ko je enkrat igra postala del njegovega življenja, Del njegovega vsakdana je začel dejansko živeti in se je to začelo odražati tako, recimo v njegovih odnosih kot v njegovem biznisu. In kar naenkrat je bilo vse vse okrog njega bolj živo, bolj smiselno. In dejansko je rekel, da tako odnosi s kolegi, s partnerico, s poslovnimi partnerji, vse je bilo nekako boljše in posledično je posel se mu v tistem letu, ko je začel dejansko vsak dan jemati čas za igro, se mu je posel v tistem letu skoraj podvojil. Cel kup nekih novih klientov, novih sledilcev. Življenje se mu je začelo zelo, zelo obračati na boljše. In istočasno sem bral knjigo o Brene Brown The Gift of imperfection. Žal ne vem kakšen je slovenski uraden prevoz, mogoče darila nepopolnosti ali pa kaj podobnega, če obstaja prevod. In na koncu knjige je bilo poglavje, ki govori o pomembnosti igre in počitka.

spet igra. Zanimivo. Isti dan ista tema. In avtorica piše o tem, kako je, ko je raziskovala, preučevala, kot jih sama imenuje srčne ljudi. Nakar je ugotovila, da imajo vsi nekako neke pogoste ali pa neko neko skupno točko skupne lastnosti, recimo vsi na neki način neki ustvarjajo, z nečim se ukvarjajo, imajo enake hobije, nekako se na nek način zabavajo, ampak to je bilo vse precej na nek neorganiziran način in na koncu je ugotovila, da kakorkoli vse gre v bistvu za neke vrste igro in da jih to dela nekako bolj srečne in bolj uspešne. In pravi, da je igra zelo pomembna komponenta tega, kot ga ona imenuje srčnega življenja. In potem mislim, da sem že kakšen ali še isti dan ali pa naslednji dan poslušal podcast Master coaching with Agid. Ne spomnim se, kdo je bil gost. Tema je bila mikro doziranje Psilocibina in LSD-ja. In tudi gost je bil podjetnik in je tudi sam razlagal, da v bistvu je razlagajo o pomembnosti igre v podjetništvu. Da, v bistvu, kako je pomembno to, da je tudi s stališča vodenja podjetja kot vodstvo, da zna stopiti ven iz tiste tunelski vizije in v nek bolj igriv mindset, ki je, ki ima nek pozitiven vpliv na neko kreativnost, sproščenost in vse to se potem nekako prenaša na celo strategijo podjetja in ima nek pozitiven vpliv na ljudi v podjetju in na koncu. Zato na koncu se to odraža seveda tudi na prihodkovni strani in tudi on pravi, da ko je začel nekako imeti igro v podjetju kot del, recimo življenja podjetja, se je tudi to pozitivno poznalo na njegovem biznisu. In ja, v bistvu že tretji primer v zelo kratkem času. In spet ista tema, isto igra. In ja, igra je res nekaj, kar v bistvu se nam pogosto verjetno zdi brezveze in škoda časa. Neka otročarije. Saj moramo biti pač resni, da nas bodo drugi jemali potem seveda resno in te zadeve, tako kot znamo nastopati. Ampak pogosto tako nekako izgubimo tisto iskro v očeh, izgubimo tisto veselje in izgubimo neko avtentičnost. In če gledamo iz stališča nekih medsebojnih odnosov in iz stališča biznisa, ko v bistvu medsebojnih odnosov ali iz stališča biznisa, ko enkrat nimamo več neke tiste svoje avtentičnosti, ki ko ne odražajo več pravega sebe tudi navzven, se to čuti in nas čutijo sogovorniki, nas čutijo stranke nas čutijo poslovni partnerji, nas čutijo prijatelji in zadeva sigurno nima nekega pozitivnega vpliva tako na kvaliteto življenja, kot, če gledamo s poslovnega vidika, nima pozitivnega vpliva na posel. In ja, tako da naj bo igra del našega vsakdana. Dajmo jo nekako. Kaj pa vem v koledarje, če je treba, da je, da je dejansko nek čas blokiran vsak dan zato, da ga lahko namenimo igri in verjamem, da bo to pozitivno vplivalo tako na moje kot tvoje življenje. In verjamem, da bo to za tiste, ki gledate s stališča biznisa, da bo to vplivalo pozitivno na biznis. In pa čisto za konec. Ta tema se je že pojavila v eni izmed prejšnjih epizod in sicer to je bila epizoda številka 64 v rubriki Courses Corner, kjer sva z Michaelom Nama sicer govorila o naslovu epizode v Platforms and Coaching. Govorila sva o uporabi igrivosti v coachingu, ampak je bilo povedano veliko zanimivega na splošno na temo igranja, tako da Tisti, ki si želite malo globlje iti v temo, vas vabim, da si poslušate tudi tisto epizodo. To je to za danes in se slišimo spet v prihodnji epizodi. Še ena zadeva, preden greš oziroma dve zadeve, preden greš. Najprej res hvala za poslušanje podcasta. Če ti je bila epizoda všeč, te vabim k poslušanju ostalih epizod. Tisti, ki so že objavljene in tistih, ki še bodo. Hkrati pa te prosim, da v svoji podcast platformi podaš oceno oziroma pustiš komentar ali pa mogoče še več deliš podcast s svojimi prijatelji oziroma osebami, za katere meniš, da bi utegnil zanimati in mi tako pomagaš pri širjenju prepoznavnosti podcasta. Še enkrat hvala in se slišimo v prihodnji epizodi.